В Словении отметили 60-летие самой тяжёлой авиакатастрофы в истории страны

Spomenik žrtvam letalske nesreče pri Lahovča / Foto: Tine Eržen/STA Obeležili 60. obletnico najhujše letalske nesreče v Sloveniji Pri vasi Lahovče so se danes s komemoracijo spomnili 60. obletnice tragične letalske nesreče, v kateri je 1. septembra 1966 malo pred brniškim letališčem strmoglavilo letalo družbe Britannia Airways. V najhujši letalski nesreči v Sloveniji je umrlo 98 ljudi, 19 jih je preživelo. Brnik – Kot je na slovesnosti, ki sta jo pripravila britansko veleposlaništvo v Ljubljani in Fraport Slovenija, spomnil odpravnik poslov britanskega veleposlaništva v Sloveniji Paul O'Connor, je 31. avgusta 1966 letalo Britannia Airways s 110 potniki in sedmimi člani posadki vzletelo z londonskega letališča Luton. Večina potnikov je bila britanskih turistov, ki so se odpravljali na oddih na jadransko obalo. »Lahko si predstavljamo njihovo navdušenje, ko so se odpravili proti Sloveniji. To je bil čas, ko so cenovno dostopna čezmorska potovanja številnim britanskim družinam odpirala nova obzorja,« je pojasnil O'Connor. Letalo je ob nočnem pristajanju, domnevno zaradi napačno nastavljenega višinomera, letelo prenizko. Najprej je oplazilo vrhove dreves in nato okoli ene ure zjutraj v noči na 1. september treščilo na tla 2,8 kilometra pred začetkom vzletno-pristajalne steze. Na kraju nesreče je takoj umrlo 80 ljudi, kasneje je število žrtev še naraslo. Življenje je izgubilo 92 potnikov in šest članov posadke. Kot sta povedala O'Connor ter direktor infrastrukture in kadrov ter prokurist družbe Fraport Slovenija Boštjan Šijanec, so se na današnji slovesnosti zbrali, da počastijo spomin na vse, ki so v nesreči izgubili življenje. Hkrati so se pokloni preživelim in se s hvaležnostjo spomnili vseh, ki so po nesreči pogumno, predano in sočutno priskočili na pomoč. »Čeprav je ta tragedija za seboj pustila globoko bolečino tako med družinami v Združenem kraljestvu kot tudi v lokalni skupnosti, je hkrati pokazala izjemno moč človeške solidarnosti in sočutja. Gasilci, reševalci, zdravstveno osebje in številni domačini so stopili skupaj ter nesebično pomagali. Njihova dejanja so ustvarila vezi prijateljstva in medsebojnega spoštovanja med Slovenijo in Združenim kraljestvom, ki živijo še danes in se prenašajo iz generacije v generacijo,« je dejal Šijanec. »Reševalne službe in prebivalci Slovenije so ravnali z izjemnim pogumom, strokovnostjo in sočutjem,« je povedal O'Connor. Zahvalil se je tudi družbi Fraport Slovenija, ki je pred desetimi leti, takrat še pod imenom Aerodrom Ljubljana, na mestu nesreče postavila novo spominsko obeležje. Kot je izpostavil Šijanec, je za vse na letališču današnji dan tudi opomin za prihodnost. »Varnost je bila in bo vedno naša prioriteta. Zavezani smo najvišjim standardom varnosti in zaščite v letalskem prometu in smo odgovorni, da izkušnje iz preteklosti prenašamo v znanje, ki nam pomaga ustvarjati varno prihodnost,« je zagotovil. Slovesnosti se udeležil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj, ki je v času nesreče štel 14 let. »Ko smo izvedeli za nesrečo, smo tudi otroci iz Adergasa pritekli na kraj. Videli smo polomljeno drevje in razne odpadke, kar nas je tako pretreslo, da potem nismo več zahajali na letališče gledat letal, kako pristajajo in vzletajo,« je dejal. Letališče na Brniku je začelo obratovati zgolj tri leta pred tragično nesrečo. Kot je izpostavil Čebulj, se na srečo takšna katastrofa ni več ponovila, nikdar pa se ne ve, kdaj bi jih lahko kaj takega znova doletelo. To ga skrbi tudi zato, ker je v bližini letališča veliko poseljenih vasi. Današnje slovesnosti se je udeležilo kar nekaj domačinov in okoliških prebivalcev, starejši med njimi se še spomnijo nesreče. Miha Repnik, ki je takrat štel sedem let, se še danes z žalostjo spominja, kakšen je bil zjutraj videti kraj nesreče. »Iz razbitin se je še kadilo in en od motorjev, ki se je odtrgal, je ležal na travniku, vse ostalo pa je bilo v gozdu v razbitinah. Vsakega presune, ko vidi kaj takšnega,« pa se spominja takrat 14-letni Miro Prelc.