Новый технический словарь на словенском языке объединяет определения от гвоздей до черных дыр

»Slovenski tehniški izobraženci, pa tudi dijaki tehniških srednjih šol in študenti na slovenskih univerzah dobivajo s tem slovarjem, ki je plod sistematičnega, zahtevnega in dolgoletnega dela številnih slovenskih strokovnjakov, izjemno dragocen jezikovni pripomoček. Ker so slovar sestavili priznani strokovnjaki posameznih tehničnih in humanističnih strok, ki so poleg tega še avtoritete na svojih strokovnih področjih, smo njegovi uporabniki lahko trdno prepričani, da je bila vsaka beseda v slovarju skrbno in tehtno izbrana in zapisana.« (Iz uvodne recenzije Gorazda Humarja, str. 9–10) Zdaj pa si oglejmo še nekaj primerov. Začnimo pri žeblju in kladivu. Žebelj je »element za vezavo ali spajanje dveh lesenih elementov z ročnim ali strojnim zabijanjem, izdelan iz jeklene žice različnih debelin, dolg do 310 mm, z gladkim, navojnim, nazobčanim ali žlebičastim telesom, s kratko konico na enem koncu in valjasto, rahlo stožčasto glavo na drugem; sinonim: žíčnik«. Kladivo je »orodje za tolčenje, udarjanje, razbijanje materiala, zabijanje npr. žičnikov, sestavljeno iz glave in ročaja«. Nadaljujmo s čipko in čipom. Čipka je »okrasna mrežasta, luknjičasta tekstilija z raznovrstnimi vzorci iz nepomično povezanih niti, izdelana z iglo, kvačko, kleklji, ročno ali strojno«. Čip pa je »navadno silicijeva ploščica, na kateri je integrirano polprevodniško elektronsko vezje«. Zdaj pa preskočimo s teh drobnih reči na eno vesoljno – na gravitacijo. To so »pojavi, povezani z delovanjem gravitacijske sile; sinonim: težnost«. Gravitacijski val: »1. val, ki nastane v fluidu ali na fazni meji med dvema fluidoma zaradi vzpostavljanja ravnovesja med težnostno silo in statičnim vzgonom 2. val, ki nastane v geometriji prostor-časa pri gravitacijski interakciji masivnih teles, npr. pri trku črnih lukenj«. Črna luknja pa je »masivna zvezda, ki je izčrpala svoje jedrsko gorivo in se je zaradi teže sesedla sama vase in njeno gravitacijsko polje doseže tolikšno jakost, da od nje ne more pobegniti niti svetloba«. Vse to nam pojasni relativnostna teorija: »teorija gibanja delcev in polj v prostoru in času, ki ob upoštevanju načela kovariantnosti in enakosti hitrosti svetlobe v vseh referenčnih sistemih omogoča sintezo zakonov elektromagnetizma in gravitacije v enotno predstavo o vesolju kot celoti«. In namesto sklepa še zdaj moderna umetna inteligenca: »interdisciplinarno področje informatike in kibernetike, ki z računalniškimi sistemi in programi posnema določene funkcije človeških možganov, npr. pri krmiljenju, razpoznavanju, sklepanju, učenju, reševanju problemov« … In takih sestavkov je v slovarju kar 19.759! Pravo bogastvo.